Ko sonce vzide, s svojimi žarki ogreva zemeljsko površino. Temnejše površine bolj kot svetlejše vpijajo toploto sonca; površine, ki so bolj pravokotne na sončne žarke, se segrevajo bolj kot tiste, ki so z žarki vzporedne. Ti objekti absorbirano toploto prevajajo na okoliški zrak. S prejeto toploto se zraku zmanjša gostota in se začne dvigati.
Zaradi različnega segrevanja tal se tudi zrak nad tlemi različno segreva. Najbolj enostavno bi bilo če bi primerjali temperaturo zraka poleti nad asfaltnim parkiriščem in nad morjem. Asfaltno parkirišče se bo čez dan segrelo bolj kot morje, zato bo segrevanje in vertikalno gibanje zraka nad parkiriščem bolj intenzivno kot nad morjem, kar bo povzročilo horizontalno gibanje hladnejšega zraka z morja nad parkirišče.
Pri letenju z balonom je še kako pomembna razlika med temperaturo okoliškega zraka in temperaturo zraka v balonu. Ob prehodu s hladnejšega v toplejši zrak bo balon (ob konstantni temperaturi zraka v balonu) izgubil nekaj vzgona in se začel spuščati in obratno, ob prehodu iz toplejšega v hladnejši sloj zraka, se bo začel dvigovati. Pilot balona bo tako le s težavo vzdrževal višino letenja, z izbiro pristajalnega mesta in izvedbo pristanka pa bo imel zaradi spreminjajoče se smeri vetra nemalo težav.
Letimo zato le v pogojih, ko termične aktivnosti ni, oziroma je minimalna. Med letom lahko tako letimo le dobro uro po sončnem vzhodu in uro pred sončnim zahodom, ko sonce že zgublja na moči. V zimskem času pa se ta čas zaradi položaja Zemlje glede na sonce podaljša in lahko letimo praktično ves dan.